BITI - Izmenjava v Novem Sadu 2012

Radovan Jaušovec, Bara Kolenc, Bojan Matjašič, Bogdan Janković, Đorđe Marković

Mladinska izmenjava V Novem Sadu je nadaljevanje lanske izmenjave, ki se je odvila meseca julija 2011 v Ljubljani.

V izmenjavi v Novem Sadu  so sodelovali mladi, skupina Pozitiv iz  Ljubljane ter mladi iz skupine Teatra 34 iz Novega Sada.

Naslov izmenjave, ki je je potekala v okviru projekta BITI je bil BITI majhen. Naslov je  metaforično in dejansko odprl  celo polje pomenov. V prvi vrsti človeka v odnosu do drugih ljudi, družbe, narave in okolja, njegovega položaja in statusa ter  odgovornosti. Kot to  doživlja sam, oziroma mu to  določa družba ali pa celo sam todoloča drugim. Izmenjava je potekala v obliki delavnice, druženja ter diskusije med mladimi.

V delavnici je nastala končna produkcija BITI mali, (ki smo jo predstavili zadnji večer izmenjave) v obliki gledališkega performansa, z elementi senčnega gledališča, lutkami, računalniško animacijo ter oblikovanjem podob iz gline ob svetlobi odprtega ognja na obrežju Donave.

Tokratno poletno izmenjavo sem doživljal kot nadgradnjo tiste, ki je potekala lansko leto. Kljub temu, da je bila časovno bolj omejena in, da raznolikost nacionalnih in kulturnih pripadnosti ni bila tako velika, z gotovostjo lahko trdim, da je organizatorjem ponovno uspelo.

Velika vrednost tovrstnih izmenjav je v namenu samem – povezovanju ljudi. Zato je po mojem mnenju najpomembnejše vzpostavljanje in utrjevanje povezav s soudeleženci. Naj si bo znotraj slovenske ali srbske skupine. Poleg sklepanja novih in dograjevanja obstoječih prijateljstev, med najbolj pomembne dejavnike postavljam tudi strpnost in prilagajanje. Ti dve lastnosti, ki sta v modernem svetu precej pogrešani, sta nam med drugim omogočili tudi delo in bivanje v skupini. Tokrat sta torej individualizem in avtonomnost posameznika ostali doma. Edini nazor ki smo ga poznali: skupinsko delo.  Le-to je bilo prisotno povsod: skupinski zajtrki, druženje, skupinsko delo v teatru, in ne nazadnje skrb drug za drugega na festivalu Exit. Seveda pa to ne pomeni, da si kdaj pa kdaj nismo vzeli časa zase, se sprostili ob dobri knjigi, glasbi, ali si privoščili popoldanskega spanca.

Eden izmed relevantnih pomenov tokratne izmenjave pa je po mojem mnenju vsekakor tudi spoznavanje drugega sveta, ambienta, kulture. Oziraje se na preteklost naroda in pokraijne je bistven razmislek o ponovnem povezovanju obeh nacij, četudi nismo več generacija, ki je na to neposredno vplivala. Skupaj s tem pa lahko povežem rdečo nit s festivalom Exit, ki je takrat igral bistveno vlogo pri ponovni vzpostavitvi vez. Žalostno je le, da smo bili priča temu, kako čar in moč festivala ugašata. Ampak mislim, da smo vseeno uživali ob dobri glasbi in druženju.

Projekt Biti mali, ki smo ga relizirali tekom izmenjave je idejno zasnovan odlično. Škoda, da so realizacijo projekta do njegovih večjih razsežnosti ali vsaj bolj dodelane produkcije, zavirali nekateri dejavniki, med njimi tudi Festival in njegove posledice, ki so vplivale na našo energijo in počutje. Vsekakor pa smo postavili odskočno desko, s katero se bomo v  prihodnje lahko projekta lotili z še večjo voljo in entuziazmom.

Besedno zvezo »Biti Mali« sprva povezujem z atomom, najmanjšim gradnikom obstoječega materialnega sveta. Atom kot »znanstveni bog« pri velikem poku pooseblja mikro začetek Genezisa z velikanskimi razsežnostmi. Prav tako kot stvaritelj, pa je omenjeni bog lahko začetnik Apokalipse, ki bi z svojo zastrašujočo graciozno močjo, ponovno pretvoril vse kar obstaja v ničnost - en sam gromozanski Nič.

In če izhajam iz dejstva, da smo mi sami in vse kar nas obdaja sestavljeni iz majhnih delcev – atomov, lahko celotno stvarnost poimenujem makrokozmos ali velika skleda. Le-ta pa je sestavljena iz mikrokozmosov, kepic atomov, katere s pomočjo uma poimenujemo človek, drevo ali kamen ...

Torej smo mi ljudje, kot posamezniki, kepice atomov, sposobne številnih miselnih procesov. Tvorimo nove ideje, jih povezujemo, o njih razmišljamo, jih preizkušamo ... Tovrstno »oplemeniteno idejo« z novo, večjo dimenzijo nato posredujemo naprej in spodbudimo druge atomske kepice, da nanjo reagirajo. Te interakcije lahko privedejo do novih miselnosti, gibanj, idejnih tokov.

In prav tovrstne super ideje, ki sprožajo verižne reakcije, so lahko destruktivne ideje, začetki Velikega niča. Kot primer moči človeškega uma, predvsem tiste negativne, ki vodi k omenjenemu koncu, lahko vzamemo atomsko bombo in njene uničujoče in trajne posledice.

Omenjene ideje pa hkrati tudi sestavljajo moj prispevek h končni produkciji, ki smo jo pripravljali tekom izmenjave in jo predstavili ob koncu. Četudi nam je uspelo uprizoriti krajšo produkcijo, mislim da le ta ni bila cilj tokratnega dela.  Glavni namen  po mojem mnenju predstavlja že samo razmišljanje o tematiki. Kajti s tvorjenimi idejami in razmišljanjem o projektu, se bo le-ta lahko nadalje razvijal, tvoril nove dimenzije, spoznanja in nenazadnje izdelke, produkcije. Zatorej mislim, da smo že s prispevkom idej in s performensom vsi skupaj naredili dobro delo za nas in za prihodnost projekta.

Zapisal:

Udeleženec Aljaž Rudolf