Vodje projekta: Jerca Cvetko, Katja Čarman, Nina Golob
Člani projekta: Eva Koprivec, Tinkara Bajrič

Projekt Spletne zanke
Časovni okvir/trajanje 2021
Cilji projekta – informiranje mladih o možnih pasteh spletnega nasilja,
– nudenje pomoči in podpore mladostnikom z izkušnjo spletnega nasilja,
– preventivno ozaveščanje o razsežnostih pojava spletnega nasilja,
– krepitev pozitivne samopodobe,
– zmanjševanje uporabe interneta, ozirom preusmeritev mladih v »analogni svet«, fizičnih aktivnosti,
– zmanjševanje časovne rabe interneta,
– kreativna zapolnitev prostega časa, brez el. naprav in digitalnih orodij,
– večja vključenost mladih v interesne dejavnosti in delavnice v DIC-u, ob vrnitvi v dom,
– navajanje k timskemu delu, sodelovanju ter k odprti, neposredni, »fizični« komunikaciji, osvajanje novih znanj in veščin ter razvoj kompetenc povezanih z zdravo in varno uporabo sodobnih tehnologij z namenom nadaljnjega posredovanja in vrstniškega širjenja tega znanja,
– krepitev pozitivne samopodobe preko pozitivnih afirmacij in informacijskega gradiva,
– razvijanje znanj in veščin za kreativno in (osebno in družbeno) koristno in odgovorno uporabo IKT,
– praktična uporaba interneta in orodij s ciljem priprave uporabnih končnih produkcij in vsebin,
– priprava informativnega gradiva v obliki video animacij, letakov, zloženk, brošur.
Opis Mladi so bili praktično čez noč primorani v obvezno večurno uporabo spleta za potrebe šolanja na daljavo, hkrati pa se je zaradi omejitve socialnih stikov tudi druženje mladostnikov preselilo v virtualni svet. Mladi tako večino dneva preživijo v spletnem okolju, s tem pa se zmanjšuje starševski, učiteljski in vzgojiteljski nadzor nad uporabo računalnika in drugih elektronskih naprav. Situacija mnoge mlade potiska v vse globlje stiske in osamo. Mladi v obdobju odraščanja (14 – 18 let) so ranljiva skupina, saj njihova samopodoba še ni dokončno izoblikovana. Posledično so dovzetnejši za spletne pasti in so lahko tarča izvajalcev spletnega nasilja. Dejstvo je, da se sodobni tehnologiji ne moremo izogniti na nobenem koraku. Spletno nasilje se med mladostniki največkrat izkazuje v obliki spletnega ustrahovanja, trpinčenja oziroma nadlegovanja, kar označuje angleška beseda »cyberbullying«. V slovenskem prostoru je v porastu, skoraj vsak drugi mladostnik je tako že imel tovrstno izkušnjo v obliki prejetega žaljivega komentarja na socialnih omrežjih. Podobne rezultate kaže tudi anketa, opravljena med dijaki v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Negativna prednost spletnih okolij, ki jo izkoriščajo nasilneži, se kaže v večjem občutku anonimnosti storilcev, ki izvajajo spletno nasilje, s tem pa slednji lažje pridobijo tudi več moči nad žrtvijo. Spregledati ne gre tudi dejstva, da spletno nasilje omogoča hitro prehajanje vlog. V nasilje smo tako lahko vključeni kot žrtve ali izvajalci nasilja, lahko pa le kot opazovalci dogajanja. Pri tem hitro lahko postanemo soudeleženci nasilnega vedenja, še posebej, če se na neprimerno vsebino odzovemo z »všečkanjem« ali deljenjem te vsebine, ki se tako širi po spletu s svetlobno hitrostjo in jo je skoraj nemogoče omejiti. Primerjava spletnega nasilja z drugimi oblikami nasilja pokaže tudi, da je lahko spletno nasilje veliko hujše od nasilja na šolskih hodnikih ali na igrišču, saj spletno nasilje ni omejeno na prostor in čas, žrtev pa se lahko počuti ogroženo, tudi ko se nahaja v varnem okolju domačih in najbližjih prijateljev. Pomembna naloga vzgojno-izobraževalnih ustanov tako ni le izvajanje šolskega kurikula, pač pa otrokom in mladostnikom posredovati tudi znanja o varni in odgovorni rabi interneta ter preprečevanju možnih zlorab.
S pripravo ilustrativnih gradiv, zanimivih za mladostnike, želimo ozaveščati o varni in zmerni rabi interneta ter jih seznanjati z različnimi oblikami spletnega nasilja in pasti ter jim podati vsebinske informacije kam se lahko obrnejo po pomoč (info točka). Izdelane bodo tudi informativne video animacije, ki jih bomo objavljali na socialnih omrežjih, kjer mladi preživijo največ časa (Facebook, Instagram, …). Prav tako se bomo znotraj tega osredotočili na krepitev pozitivne samopodobe mladostnika, hkrati pa smo mladim preko različnih ilustrativnih nasvetov in spodbud v pomoč pri šolanju na daljavo.
Ciljna skupina in njene potrebe Potrebe, ki jih ugotavljamo so naslednje:
– potreba po razvijanju smotrne, varne, zdrave in odgovorne rabo interneta med mladimi,
– potreba po ozaveščenosti o pasteh spletnega nasilja,
– potreba po seznanjanju mladih z možnimi oblikami pomoči in podpore v primeru spletnega nasilja in ustrahovanja,
– potreba po krepitvi pozitivne samopodobe,
– potreba po kreativno zapolnitev prostega časa, brez prekomerne rabe el. naprav in digitalnih orodij,
– potreba po izobraževanju ter razpravah na temo nekemičnih zasvojenosti, v kateri bodo aktivno vključeni dijaki in starši,
– potreba po vzpostavljanju kritičnega odnosa mladih do vprašanj odvisnosti in zasvojenosti ter drugih oblik nezdravega ravnanja, netolerance in družbene izključenosti.




10 KORAKOV DO BOLJŠE SAMOPODOBE

NASVETI OB ŠOLANJU NA DALJAVO

Dopoldne posveti čas pouku preko spletnih učilnic. Čeprav si morda misliš »uf, to je ful naporno« in te razumemo, verjemi, da je vredno.
Da ti bo lažje steklo, si delo čim bolj organiziraj, spremljaj navodila, uporabljaj lastne beležke, odkljukaj narejeno.
Med delom si nujno privošči tudi kakšen krajši odmor, da sprostiš miselne procese. Tvoje možganske celice ti bodo izjemno hvaležne. Namig: lahko si privoščiš okusen čaj ali pa vročo čokolado s smetano.
Čeprav pouku slediš iz svoje sobe, ne pozabi na lastno dinamiko in rutino – vzemi si čas za fajn kosilo z družino.
Čestitaj si, pouka za danes je končno konec. Po napornem dnevu sledi sprostitev – izberi vse, kar te »polni« z energijo in sprosti – poslušaj glasbo, glej tv, malo zadremaj, pokliči najboljšega prijatelja za čvek, odidi na sprehod po okolici (lahko te spremlja tudi tvoj najlepši štirinožni ljubljenček), telovadi …